USTAVIMO OSAMLJENOST, PRIČNIMO PROSTOVOLJITI! / STOP LONELINESS, START VOLUNTEERING! 

Ali veste, da s prostovoljenjem ne pomagamo samo drugim, ampak tudi sebi? V britanski raziskavi, v katero je bilo vključenih 10.000 prostovoljcev, sta se približno dve tretjini vprašanih, zlasti med prostovoljci v starostni skupini med 18 in 34 let, strinjali, da so se zaradi prostovoljenja počutili manj izolirano. 

Slovenska filantropija se je s partnerji v projektu Ustavimo osamljenost, pričnimo prostovoljiti!  v začetku junija srečala v danskem mestu Aarhus.

Prostovoljski sektor na Danskem je lahko tako razvit, ker država in lokalne skupnosti nudijo kontinuirano podporo delovanju prostovoljskih centrov po vsej državi. Prav prostovoljski centri in prostovoljske organizacije so intenzivno vključene v iskanje rešitev in modelov za preprečevanje osamljenosti in izolacije.

Že nekaj časa se Danska na državni ravni posveča tematiki osamljenosti, izključenosti in nepovezanosti med mladimi. Tej temi so namenjene tudi različne raziskave. Osamljenost je postala tudi pomembna politična tema, na podlagi katere je nastalo Nacionalno partnerstvo na temo osamljenosti na Danskem.

Decembra 2016 je mladostnik Patrik Cakirli na forumu napisal:

»Obupno si želim spoznati nove prijatelje. Osamljen sem in preživljam najtežje obdobje svojega življenja. Od 14. do 20. ure bom sedel na stopnicah pred mestno hišo. Imam črne hlače in torbo North Face.«

Na klic na pomoč, ki se je hitro razširil, se je odzvalo 13 ljudi. V pogovoru so ugotovili, da se mnogi med njimi prav tako srečujejo z izključenostjo in osamljenostjo. Iz spoznanja, da je osamljenosti na Danskem precej, je zrastel projekt »Hoja proti osamljenosti«. Pri hoji od Kopenhagna do Aarhusa je veljajo le eno pravilo: Patrik nikoli ni hodil sam in pričel je hoditi, ko se mu je nekdo pridružil. V letu 2022 namerava hoditi 3 mesece in obhoditi večino danskih občin. Lokalni prostovoljski centri mu bodo zagotovili prenočišče in večerjo za vse sopotnike in organizirali posvete z župani.

DNEVNI CENTER ZA MIGRANTE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU 

V Muhabet prihajajo predvsem begunci in priseljenci, ki po končanem zdravljenju nimajo prostora za srečevanje oziroma so zaradi svojih težav pogosto odrinjeni. Raziskave kažejo, da gre za izredno osamljeno in izključeno skupino ljudi. Zaradi izkušnje vojne in bega mnogi trpijo za posttravmatskim stresnim sindromom in niso zmožni za delo. Na dan pride v Muhabet okoli 25 gostov, v programu sodeluje 12 prostovoljcev, ki imajo vlogo gostiteljev, in še okoli 20 prostovoljcev, ki prevzemajo druge zadolžitve. Vedno sta navzoča dva zaposlena. 

Delajo po koncetu A-B-C (Act – Belong – Commit), ki temelji na naslednjih načelih:

– Bodi aktiven.

– Delaj stvari skupaj z drugimi.

– Počni nekaj smiselnega.

Tudi obiskovalci lahko postanejo prostovoljci in prevzemajo različne naloge. Tako na primer nekdo skrbi za rože, drugi pomije posodo … prostor je namreč skupen in vsi skrbijo za to, da je čim bolj vključujoč in prijeten.

Husrum je skupnosti prostor za osamljene mlade, stare med 16 in 30 let. Deluje v štirih danskih mestih in poskuša v svojih programih ustvarjati varno, prijetno in domače vzdušje. Veliko obiskovalcev Husruma se poleg osamljenosti srečuje še z anksioznostjo, depresijo in drugimi težavami, 20 % mladostnikov ima samomorilne misli. Mlade v Husrum največkrat usmerijo prijatelji, centri za socialno delo, predstavniki lokalne skupnosti, nekateri informacijo najdejo sami, na spletu. Ključne vrednote dela v Husrumu so: enakovrednost, zaupanje in vrednost vsakega posameznika

 V Husrumu izvajajo tri vrste aktivnosti. Nekateri mladostniki so vključeni v vse tri aktivnosti, drugi v le v eno ali dve. V Aarhusu je v različnih skupinah v programe vključenih 200 mladih.

SKUPINSKO DRUŽENJE

Skupina mladih in prostovoljcev se srečuje in druži, gredo v kino, na kulturne ali športne dogodke, skupaj preživljajo prosti čas.

POGOVORNE SKUPINE

Pogovorne skupine se dobivajo približno tri mesece. Posamezno skupino sestavlja sedem mladostnikov in trije prostovoljci. Srečujejo se enkrat tedensko in vsakič obravnavajo drugo temo. Pri srečevanjih ne gre za terapije, ampak za nekakšne skupine za samopomoč.

SRČNI PRIJATELJI

Srčni prijatelji so pari prostovoljcev in mladostnikov. Glede na želje mladostnika poskušajo najti čim bolj primernega prostovoljca. Nekateri mladostniki, na primer, želijo samo nekoga, ki bi šel z njim na koncerte in posluša podobno glasbo, drugi bi se radi družili ob deževnih nedeljah …). Trenutno v Aarhusu deluje 10 takšnih parov.

V Husrum vključujejo prostovoljce, ki se ujemajo z vrednotami organizacije. Na začetku jim predstavijo način dela, zaposleni so zraven pri prvem srečanju med prostovoljcev in mladostnikom. Po 14 dneh pri prostovoljcu preverijo, kako poteka delo, nato pa imajo individualne pogovore s prostovoljcem vsakega pol leta. Za prostovoljce organizirajo tudi supervizije, saj pri svojem delu pogosto slišijo tudi zelo težke zgodbe. Prostovoljci se lahko z mladostniki srečujejo tudi zunaj Husruma in programa, če se razvijejo prijateljski odnosi, je tudi to OK.

Headspace je prostor za pogovor, namenjen mladim med 12. in 25. letom. Prvi center se je na Danskem odprl leta 2013, danes v 26 danskih mestih deluje 30 centrov.

Osamljenost je problem, ki pa je med mladimi še vedno tabu, o njej se ne govori dovolj. Osebe, ki se počutijo osamljeno, imajo pogosto občutek, da je z njimi nekaj narobe, da so v teh občutkih same, spremlja jih občutek sramu. Tudi ljudje z veliko prijatelji se počutijo osamljene. Leta 2017 je na Danskem 18 % mladih poročalo o težavah v duševnem zdravju, leta 2021 je bilo takšnih mladostnikov že 28 %.

Vzroki za osamljenost med mladimi na Danskem:

• družbeni mediji, preko katerih se kaže življenje brez problemov;
• konstantna izpostavljenost na družbenih omrežjih;
• neomejena izbira možnosti, ki jo imajo mladi (študij, kariera …); preštevilne možnosti prinašajo tudi dvome v lastne odločitve in pasivizacijo;
• odnosi na Tinderju;
• prepričanje, da moramo biti ves čas aktivni.

Večina pogovorov poteka v živo, nekaj pa tudi preko telefona in spleta. Z enim mladostnikom se pogovarjata dva prostovoljca. Mlade vabijo, da pridejo na pogovor, tudi če imajo le manjši problem, pa ne vedo, kako ga rešiti. Metoda dela temelji na aktivnem poslušanju in postavljanju pravih vprašanj, saj verjamejo, da je mladostnik sam največji strokovnjak za svoje težave. Pogovor traja največ eno uro, število obiskov pa ni omejeno. Z istim mladostnikom se vsakič pogovarjajo isti prostovoljci, zato je še tem bolj pomembno, da sta vključena po dva prostovoljca, saj so tako srečanja možna tudi, kadar je kateri od njiju odsoten. Po vsakem pogovoru tako mladostnik kot prostovoljca izpolnijo evalvacijski vprašalnik.

Prostovoljci si pred začetkom dela ogledajo posneto usposabljanje, ki predstavi način in koncept dela. Na začetku je pri pogovorih prisoten že dalj časa aktiven in usposobljen prostovoljec. Od prostovoljcev, ki so v veliki večini študenti, se pričakuje, da delajo 3 ure tedensko oziroma 12 ur na mesec. Delo prostovoljcev spremljajo, vsakih 8 mesecev imajo s prostovoljci supervizijo in osebni razgovor, v okviru katerega se osredotočajo na osebnostni razvoj prostovoljcev. V 30 centrih je aktivnih 700 prostovoljcev.

Prostovoljci skrbijo tudi za spletne strani, družbena omrežja in za različne aktivnosti, namenjene druženju prostovoljcev. V prostovoljstvo se vključujejo tudi mladostniki, ki so nekoč sami potrebovali pogovor. Aktivnosti financirajo 50 % občine, 30 % država in 20 % zasebni sektor.

Center za digitalno pedagogiko je ena vodilnih danskih organizacij na področju spletnega svetovanja in ozaveščanja o digitalnem svetu za mlade. Cyberhus je digitalna svetovalnica, na katero se obračajo otroci in mladostniki med 9. in 23. letom. Njihova vprašanja so povezana z digitalnim svetom, pa tudi s težavami, s katerimi se vsak dan srečujejo mladi. Mladi vprašanja postavljajo na forumu, odgovori strokovnjakov pa so vidni vsem, saj se lahko iz njih nekaj naučijo tudi drugi. V organizaciji pomagajo tudi prostovoljci zdravniki, ki odgovarjajo na vprašanja, povezana z zdravjem.

V povezavi z osamljenostjo mladih največkrat slišijo:

• Imam prijatelje ampak …
• Nihče me ne razume.
• Počutim se izključenega.
• Kdaj bom spoznal nekoga, ki mi bo podoben?
• Ko se pogovarjajo … ne morem slediti pogovoru.
• Borim se z … nihče nima takšnih problemov kot jaz.

Mladi tudi v individualnih pogovorih v spletnih sobah težko priznajo, da so osamljeni in o tem težko govorijo. V skupinskih pogovorih tema osamljenosti ni bila nikoli priljubljena, na površje pa prihaja pri mnogih drugih temah, denimo prijateljstvu.

Za mladostnike, ki večino časa preživljajo za računalnikom in igrajo igre, so pričeli ustvarjati igralne sobe v fizični obliki. Igranje iger je njihova močna točka in namesto, da bi jim to omejili, so pripravili prostor, kjer lahko to počnejo skupaj. Rezultat: ti mladostniki so manj manjkali v šoli in pričeli so reševati tudi druge izzive.

Vabimo vas, da izpolnite vprašalnik za raziskavo, ki jo izvajamo v okviru projekta ”Ustavimo osamljenost, pričnimo prostovoljiti!” na programu Erasmus+. V projektu se posvečamo vse bolj perečemu vprašanju osamljenosti in izoliranosti med mladimi ter poudarjamo vlogo, ki jo v boju zoper osamljenost, izključenost in izoliranost lahko odigra prostovoljstvo, ter izzive, ki jih to prinaša. Projekt izvajamo Slovenska filantropija (Slovenija), Volunteer Ireland (Irska), Evropski prostovoljski center (Belgija), FriSe (Danska), e.p.a. (Nemčija) in Dkolektiv (Hrvaška).

Vprašalnik najdete na povezavi: https://www.1ka.si/a/945b7230

S pričujočo raziskavo nameravamo:

- zbrati informacije o obstoječih in potencialnih prihodnjih prostovoljskih programih, ki nudijo podporo mladim, ki se soočajo z osamljenostjo, izključenostjo ali izoliranostjo;

- raziskati zmogljivosti organizacij, da razvijejo kakovostne prostovoljske programe za boj zoper osamljenost, izključenost ali izolacijo;

- raziskati predpogoje in potrebno podporo za vzpostavljanje in razvoj tovrstnih prostovoljskih programov.

Vprašalnik je namenjen prostovoljskim organizacijam, organizacijam, ki vključujete prostovoljce, in organizacijam, ki na določenih področjih delate neposredno z mladimi, mladinskim organizacijam, prostovoljskim mrežam in drugim podpornim organizacijam.

Izpolnjevanje vam bo vzelo največ 10 minut. Zahvaljujemo se vam, da si boste vzeli čas in da ste pripravljeni sodelovati v raziskavi, vaše izkušnje in mnenje so za nas dragoceni.

Odgovore zbiramo do 20. 8. 2022.